Slovenski internetni forum

Od uveljavitve Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) sta minili skoraj že dve leti. Z zakonom so bile v našo zakonodajo prenesene direktive spremenjenega regulativnega okvira Evropske unije na področju elektronskih komunikacij iz leta 2009. ZEKom-1 je prinesel številne novosti in izboljšave. Od sprejema ZEKom-1 je bilo na področju elektronskih komunikacij na nacionalni in EU ravni precej sprememb, odločitev, ugotovitev v praksi in usmeritev, ki narekujejo noveliranje obstoječega zakona.

Z namenom, da bi za nujne zakonske spremembe pripravili kakovostno novelo ZEKom-1B, vas Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Svet za elektronske komunikacije vabita na javni posvet glede stanja v praksi, dve leti po uveljavitvi ZEKom-1.

Javni posvet bo

v četrtek, 11. decembra 2014, ob 13:00 uri

v veliki dvorani MIZŠ, Masarykova 16, Ljubljana.

Prosimo vas, da udeležbo na posvetu do 10. 12. potrdite na naslov jana.sironic@gov.si.

Vabilo

Lepo vabljeni,

MIZŠ in Svet za elektronske komunikacije

Svet EU je na zasedanju dne, 27. 11. v Bruslju, sprejel sklepe o upravljanju interneta.

Council-conclusions-on-internet-governance

Na globalnem nivoju se je v zadnjih letih oblikovalo stališče, da je treba upravljanje interneta prilagoditi njegovemu izjemnemu razmahu in pomenu za vse države sveta, zaradi česar je proces spreminjanja upravljanja interneta postal zelo aktualna in hkrati vroča politična tema. Letos je tako potekalo več pomembnih dogodkov: najprej je Komisija februarja 2014 predstavila sporočilo, v katerem je pozvala k bolj preglednemu, odgovornemu in vključujočemu upravljanju interneta. Konferenca NETmundial v aprilu 2014 v São Paulu se je uspešno zaključila s sprejetjem načel in časovnega načrta za proces spreminjanja oz. prilagoditve upravljanje interneta novi stvarnosti. Sledil je Internet Governance Forum v Carigradu in ITU konferenca pooblaščenih predstavnikov v Pusanu v Južni Koreji. Po teh dogodkih ostaja vtis zbližanja stališč zagovornikov ohranitve obstoječega modela in zagovornikov oblikovanja izrazito drugačnega modela upravljanja interneta, glede na tovrstne razprave v prejšnjih letih, predvsem na WCIT-12. Osnova iskanja kompromisnih rešitev je sprememba stališč ZDA in Evropske komisije, ki sta praktično do začetka 2014 vztrajali pri ohranitvi sedanjega nespremenjenega modela. Po njunem priznanju, da so potrebne spremembe, je tudi druga stran manj kategorična pri zahtevah po izrazitih spremembah (za zahodno več-deležniško internetno skupnost povsem nesprejemljivih).

Sporočilo EK Vloga Evrope pri oblikovanju prihodnosti upravljanja interneta

NETmundial-Multistakeholder-Document

V začetku leta je vlada ZDA objavila namero, da prenese funkcije IANA (Internet Assigned Numbers Authority) in svoje nadzorstvo nad koordinacijo sistema internetnih domenskih imen (DNS) na svetovno internetno (multi-stakeholder) skupnost, in pooblastila ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers), da pripravi predlog za prenos. Vzporedno je ICANN začel postopek za izboljšanje svoje lastne odgovornosti in upravljanja, saj so prav zadnje sporne odločitve glede generičnih domen najvišje ravni (gTLD) pokazale na določene slabosti.

Na nivoju EU se je izoblikovalo stališče, da bi morala EU nadaljevati prizadevanja za prenos funkcij IANA na vzdržni model, ki bo zagotavljal pluralističen nadzor in stabilnost sistema, in za izboljšanje odgovornosti ICANN do vseh uporabnikov interneta. Hkrati bi morali zavarovati načela, pomembna za pregledno, odgovorno in vključujoče upravljanje interneta, ki vključujejo tudi dimenzijo digitalnega notranjega trga (npr. nevtralnost interneta, spoštovanje jurisdikcije, zasebnosti).

Slovenija je poudarila, da bi moral proces tranzicije IANA funkcij pripeljati do vzpostavitve mehanizma, ki bo vključujoč, pregleden in ki bo zagotavljal nadzor odgovornosti. Razprava držav članic na neformalnem ministrskem srečanju in obravnava na delovnih skupinah Sveta EU sta pripomogli k sprejemu ambicioznih sklepov, ki naslavljajo oblikovanje preglednega, odgovornega in vključujočega upravljanja interneta. Slovenija je pri sooblikovanju sklepov poudarila pomen ohranitve nevtralnosti interneta za njegov nadaljnji razvoj in predlagala, da se to upošteva pri oblikovanju prenovljenega modela upravljanja interneta, ki mora v osnovi zaščititi njegovo nevtralnost. Sklepi bodo predsedstvu EU omogočili aktivno vlogo v globalni razpravi o spreminjanju oz. prilagajanju obstoječega modela upravljanja interneta. Na osnovi sklepov bo predsedstvo lahko podprlo predloge za uveljavitev resnično več-deležniškega modela upravljanja interneta, ki bo vključujoč, pregleden in z zagotovljenim nadzorom odgovornosti. Prizadevanja EU bodo prispevala k oblikovanju modela, ki bo zagotovil stabilno delovanje in nadaljnji razvoj interneta. Tudi tu je Slovenija proti hitenju in zagovarja pazljivo izveden prehod v nov model upravljanja interneta.  Zaključki Sveta o upravljanju interneta bodo pripomogli k boljšemu zastopanju pogledov EU v okviru mednarodnih forumov, ki obravnavajo internetno problematiko in s tem k uveljavljanju več-deležniškega sistema upravljanja interneta ter ohranjanju njegove odprtosti in nevtralnosti.

V Busanu v Južni Koreji poteka zadnji teden konference pooblaščenih predstavnikov ITU 2014 (ITU Plenipotentiary Conference 2014 – PP 2014).

Delegacija je na konferenci zastopala potrjena vladna izhodišča, in sicer, da v okviru politike Vlade RS podpre skupne predloge EU, ki bodo na konferenci usklajeni v okviru koordinacije držav članic EU in predloge konference CEPT, če bodo ti dobili soglasje na EU koordinaciji. Skladno z nacionalno zakonodajo, interesi internetne javnosti v okviru Slovenskega internetnega foruma, pridobljenimi na več SIF posvetih, in glede na strateške usmeritve na področju razvoja interneta, informacijske družbe in elektronskih komunikacij je delegacija med drugimi uveljavljala naslednja stališča:

–         Preoblikovanje upravljanja interneta v resnično večdeležniški model upravljanja mora upoštevati argumente in po možnosti interese vseh držav in ne samo določene skupine. Konsenzualno sprejemanje odločitev o novem modelu je edini možen način za zagotovitev prihodnosti enotnega in odprtega interneta.

–         Nov model upravljanja interneta mora biti usklajen z vsemi deležniki, funkcionalen, vključujoč, transparenten in s pregledno odgovornostjo. Predvsem pa mora omogočiti nadaljnji razvoj interneta, na način, da ohrani inherentne izvorne lastnosti interneta, med njimi najpomembnejšo: nevtralnost interneta.

–         Na konferenci je nujno oblikovanje in zastopanje skupnih evropskih stališč predvsem o upravljanju interneta in glede nujnosti zaščite nevtralnosti interneta. EU naj svoja usklajena stališča predstavi enotno.

–         Skupna EU stališča ne omejujejo zastopanja stališč RS glede nacionalno specifične zakonodajne ureditve nevtralnosti interneta v ZEKom-1.

–         Podpiramo podaljšanje mandata Internet Governance Forum-a za najmanj 10 let.

–         Podpiramo povečanje vloge in spodbujanje delovanja (evropskih) večdeležniških združenj na področju upravljanja interneta.

–         Podpiramo odločitev ZDA o preoblikovanju IANA funkcij. Prehod v novo ureditev mora biti izveden na način, da ne bo povzročil novih nesoglasij in delitev ali celo fragmentacije interneta. Glede nadzora nove ureditve IANA se strinjamo tudi s formalizirano obliko, če se izkaže za najbolj učinkovit model.

–         Bodoče delovanje ICANN mora upoštevati nove okoliščine prilagajanja upravljanja interneta v smeri resnično odprtega, večdeležniškega in pregledno odgovornega modela.

–         Ne podpiramo večje vloge ITU na področju internetnih vsebin niti ne v modelu upravljanja interneta, če bi to presegalo mandat ITU. Podpiramo enakopravno vključevanje ITU v prenovo modela upravljanja interneta, kot enega izmed deležnikov.

Pred podpisom zaključnih dokumentov bo delegacija RS na ITU konferenci upoštevala vladna izhodišča, usmeritve Ministrstva za zunanje zadeve, in usklajena stališča v okviru EU koordinacije in usmeritve Evropske komisije. Predvsem pa bo o internetnih zadevah pridobila mnenja zainteresirane javnosti v okviru Slovenskega internetnega foruma.

Zato v imenu delegacije Republike Slovenije na konferenci pooblaščenih predstavnikov ITU vse zainteresirane prosim za pregled zaključnih verzij resolucij s področja internetnih zadev št. 101, 102, 133 in 180.

Res 101 – Internet protocol-based networks

Res 102 – ITU’s role with regard to international internet policy issues

Res 133 – Role of administrations of member states in the management of internationalized domain names

Res 180 – Facilitating the transition from IPv4 to IPv6

Prosim, če lahko mnenja posredujete na v ta namen odprt SIF forum do 6. 11. 2014, do 12:00 ure.

Hvala za sodelovanje in lep pozdrav,

Marjan Turk

vodja delegacije RS na PP 2014

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so ob koncu sedanje finančne perspektive in pred začetkom novega razvojnega obdobja 2014 – 2020 pripravili izhodišča za pripravo novih strateških dokumentov s področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij.

V okviru pobude Digitalna Slovenija 2020 so objavili izhodišča za pripravo strateških dokumentov:

• Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020
• Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020
• Strategija kibernetske varnosti

Republika  Slovenija po razvitosti informacijske družbe primerjalno zaostaja, kar se nedvomno negativno odraža na drugih razvojnih področjih. Problem je posledica bistveno prenizkih vlaganj v razvoj informacijske družbe in premajhnega splošnega zavedanja o pomenu informacijsko komunikacijskih tehnologij in interneta za razvoj gospodarstva, države in celotne družbe. Da bi obrnili trende, je treba spremeniti odnos družbe do IKT in interneta ter oblikovati spodbudnejše okolje za hitrejši in bolj usklajen razvoj informacijske družbe. Doseči je treba večje splošno zavedanje o pomenu IKT in interneta, da bi lahko izkoristili razvojne priložnosti za večjo konkurenčnost sektorja IKT, za razvoj digitalne družbe, digitalnega gospodarstva in ne nazadnje za t.i. digitalno rast.

V izhodiščih za pripravo strategij je predlagana vizija, da moramo s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristiti razvojne priložnosti IKT in interneta in se uvrstiti med napredne sodobne družbe. Za zasledovanje razvojne vizije se predlaga upoštevanje razvojnih načel:

• splošna digitalizacija,
• intenzivna in inovativna uporaba IKT in interneta v vseh segmentih družbe,
• visokokvalitetna širokopasovna infrastruktura in hitri dostop do interneta za vse,
• razvoj vključujoče digitalne družbe.

Zainteresirana javnost lahko pripombe, dopolnitve ali prispevke do 3. 10. 2014 posreduje na naslov gp.mizs(at)gov.si, s pripisom ”za DSi2020”.

Internetno javnost v okviru Slovenskega internetnega foruma, ki ji ni vseeno kje na lestvici družbenih razvojnih prioritet je umeščen razvoj informacijske družbe, vabimo k oddaji prispevkov.

Kraj: MIZŠ, Kotnikova 38

Datum: 10. 7. 2014

Čas: 16:00 do 18:30 ure

Število udeležencev: 12 + preko spletne videokonference

(Davor Šoštarič, Marko Bonač, Andrej Tomšič, Peter Sterle, Andrej Kos, Dušan Caf, Matjaž Štraus Istenič, Jan Žorž, Darko Bulat, Nikolaj Simič, Simon Delakorda, Marjan Turk) + (Gorazd Božič,…)

Kratek zapis sestanka:

Kot nadaljevanje sestanka Slovenskega internetnega foruma izpred enega meseca je bil tokratni sestanek namenjen razpravi in potrditvi osnutka pravil delovanja foruma ter oblikovanju Odbora, ki bi prevzel usmerjanje dela foruma v prihodnjem obdobju. Sestanek je bil predhodno najavljen na sif.si in twitter računu @SInternet_Forum. Ob tem je bil s prošnjo za pripombe objavljen tudi osnutek pravil delovanja foruma. Na sestanku naj bi imenovali Odbor, ki bi prevzel vodenje nadaljnjih aktivnosti, s čimer bi upravljanje foruma dokončno prenesli na zainteresirano internetno javnost. To bi bilo smiselno izvesti na tem sestanku, ker bo jeseni aktualnih več vsebinskih tematik, ki bi si jim že oblikovan SIF lahko bolj posvetil.

Sestanek je imel uvodno razpravo o dilemah poslanstva in organizacije foruma, osrednji del je bil posvečen dokončanju Pravil Slovenskega internetnega foruma, v zaključku pa so udeleženci izbrali še člane Odbora SIF.

Na začetku sestanka se je razvila razprava o namenu in ciljih foruma in ali ga slovenska javnost potrebuje. Nato so udeleženci skoraj dve uri delali na dokončanju Pravil SIF. Ob tem so bila predstavljena in usklajena stališča o ključnih elementih organizacije in pravil delovanja, ki so predstavljena v nadaljevanju zapisnika, odražajo pa se tudi v pripetih Pravilih SIF.

Izpostavljeno je bilo stališče, da naj bi sledili izhodiščem Internet Governance Forum-a, in Slovenski internet forum vzpostavili kot odprto demokratično platformo za razpravo in izmenjavo stališč o različnih vidikih razvoja in uporabe interneta. Polemika okoli poslanstva SIF, ki naj bi bilo po enih razmišljanjih usmerjeno le v ožje upravljanje interneta, po drugih pa tudi v širše problematike, se je končala z odločitvijo, da se v Pravilih SIF ”upravljanje interneta” nadomesti z ”različni vidiki uporabe in razvoja interneta”. Prevladalo je stališče, da se angleški izraz ”internet governance” razume širše, kot slovenski prevod ”upravljanje interneta”. Poleg tega pomisleka bi osredotočenje le na upravljanje interneta lahko zavajalo, da ima SIF interes neposrednega vplivanja na regulacijo, postavljanje pravil in na obveznosti operaterjev, kar bi ta pomemben del deležnikov lahko odvrnilo od sodelovanja. SIF naj bi predstavljal povezovalno okolje slovenske internetne javnosti, deloval za kar največjo vidnost v javnosti, skozi svoje delovanje izboljšal splošno zavedanje javnosti o pomenu interneta in skladno z možnostmi deloval tudi na mednarodnem nivoju.

Načeloma se v okviru Slovenskega internetnega foruma ne usklajuje mnenj ali oblikuje stališč, če za to ni popolnega soglasja. Večinsko mnenje je tudi, da naj SIF ostane neformalen in brez institucionaliziranega članstva. Za razliko od prejšnjega sestanka je bilo odločeno, da naj bi zaradi operativnosti pri določenih aktivnostih foruma kljub vsemu vzpostavili najbolj osnovno obliko prijave v SIF oziroma v članstvo foruma. Forum pa se ne bi smel omejevati samo na člane, ampak lahko v njem sodelujejo tudi tisti, ki se niso prijavili v članstvo. Njihova mnenja in glasovi so enakovredni mnenjem in glasovom članov SIF. Glede na to, da se v okviru SIF predvsem izmenjujejo mnenja, se ne predvideva glasovanja ali celo preglasovanja pri pripravi stališč SIF. Usmeritve in priporočila SIF sprejema s konsenzom, do glasovanja lahko načeloma pride le v primeru izbire in imenovanja članov Odbora SIF. Drugi organi, kot so organizacijski odbori, delegacije itd., se imenujejo po potrebi med samim delom SIF-a. Forum ni institucionalizirano predstavništvo civilne družbe, ampak le mesto za izražanje in izmenjavo mnenj. Začetna neformaliziranost foruma lahko kasneje, glede na razvoj njenega delovanja, preraste tudi v drugačno obliko.

Forum bi moral enakopravno vključevati vse deležnike, ki jih kakorkoli zadevajo problematike v zvezi z razvojem in uporabo interneta. Oblikovati moramo odprt forum, v katerem bodo različni deležniki videli interes za razpravljanje in izmenjavo stališč, saj drugače ne bo možno zagotavljati njegove kredibilnosti. SIF mora vsem zainteresiranim omogočiti možnost izražanja svojega mnenja, ne glede na to, kakšno je, ter s tem možnost vplivanja na odločitve države glede regulacije in upravljanja interneta.

Razpravljalci so posebej poudarili potrebo po sodelovanju industrije, ki ima pogosto o nekaterih vprašanjih drugačna stališča kot splošna internetna javnost. V zvezi s tem so že bili izraženi zadržki, ki bi jih lahko imela industrija, če bi se v okviru SIF predstavljali ali celo zagovarjali le interesi določenega dela deležnikov. Ker govorimo o enakopravnem forumu, zastopniki ene skupine deležnikov s svojimi stališči v okviru SIF ne morejo in ne smejo prevladati nad drugo skupino deležnikov. Če skozi argumentirano razpravo dosežejo soglasje in poenotijo stališča, je to ena možnost, druga, po pričakovanjih pogostejša, pa je izmenjava mnenj in po potrebi objava različnih stališč. V primeru popolnega soglasja je SIF sicer lahko tudi okolje za oblikovanje, predstavljanje in zastopanje stališč do zunanjih deležnikov, ki so v tem primeru največkrat organi javne uprave, vendar je bilo posebej poudarjeno, da je SIF prvenstveno okolje za široko odprto razpravo o različnih vidikih razvoja in uporabe interneta. Pogosto je namreč že izmenjava mnenj in argumentirana razprava dovolj za boljše medsebojno razumevanje stališč različnih deležnikov in za njihovo zbližanje. Enotnih stališč pa največkrat ne bo, kar za demokratičen odprt forum ni nobena težava, temveč rezultat pravilnosti njegovega delovanja. Ponovno je bilo poudarjeno, da so ključne za uspeh foruma dobro izbrane tematike in kvaliteta razprav, ki ne bodo same sebi namen, ampak bodo imele vpliv na različne deležnike.

Skladno z navedenimi stališči so bila dopolnjena in soglasno potrjena Pravila Slovenskega internetnega foruma.

V zaključku sestanka so udeleženci v Odbor SIF izbrali pet posameznikov:

–                   Davor Šoštarič

–                   Barbara Povše

–                   Jan Žorž

–                   dr. Dušan Caf

–                   mag. Andrej Tomšič

Člani odbora so v njem v osebnem imenu in ne v imenu organizacij iz katerih prijahajo. Dogovorjeno je bilo, da se v Odboru dve mesti zaenkrat ne zasedeta in se pustita prosti za predstavnika mlajše generacije internetne javnosti, ki se ju imenuje naknadno. Odbor prevzame vodenje nadaljnjih aktivnosti Slovenskega internetnega foruma.

Sprejeta Pravila Slovenskega internetnega foruma:

Pravila Slovenskega internetnega foruma 10. 7. 2014

O nadaljnjih aktivnostih bo obveščanje tudi v prihodnje potekalo preko portala sif.si in twitter računa @SInternet_Forum.

Spoštovani,

skladno z dogovorom s sestanka SIF pred enim mesecem, vas vabim na sestanek, ki bo

v četrtek, 10. 7. 2014 ob 16:00 uri v sejni sobi št. 503, na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Kotnikova 38, Ljubljana.

Na tokratnem sestanku bomo predvidoma sprejeli Pravila delovanja Slovenskega internetnega foruma in izbrali Svet SIF, ki bo prevzel usmerjanje aktivnosti v naslednjem obdobju.

Na Google Docs je osnutek Pravil delovanja SIF na voljo za dodatne pripombe.

Dovoljeno je urejanje, pri čemer predlagam zadržanost, da bi dokument ostal enostaven in razumljiv. Splošne pripombe zbiramo na poštnem naslovu info@sif.si .

Poletni čas za sestanek res ni najbolj primeren, vendar predlagam, da z oblikovanjem Sveta SIF in sprejetjem Pravil delovanja SIF ne čakamo na september, saj bodo takrat pred SIF-om konkretne vsebinske teme, kot so npr. upravljanje interneta (Plenipot konferenca ITU v J. Koreji) in razprava o aktualni domači problematiki nevtralnosti interneta.

https://twitter.com/SInternet_Forum

Prosimo, če vašo udeležbo sporočite na info@sif.si.

Lepo vabljeni!

Lep pozdrav,

Marjan Turk

Kraj: MIZŠ, Kotnikova 38

Termin: 9. 6. 2014

Čas: 17:00 do 19:00 ure

Število udeležencev: 13 + na VOX

(Vuk Čosić, Domen Savič, Gorazd Božič, Barbara Povše, Simon Delakorda, Dušan Caf, Filip Dobranič, Marjan Kavčič, Simona Kralj Zatler, Primož Bratanič, Nikolaj Simič, Marjan Turk) + (Davor Šoštarič, Jan Žorž, Matjaž Štraus Istenič)

Sestanek je bil prenašan na VOX spletne konference Arnes.

Kratek zapis sestanka:

Sestanek Slovenskega internetnega foruma je bil namenjen razpravi o osnutku pravil delovanja foruma, oblikovanju usmerjevalnega odbora in o prihodnjih aktivnostih. Predhodno je bil najavljen na sif.si in twitter računu @SInternet_Forum. S prošnjo za pripombe je bil objavljen tudi osnutek pravil delovanja foruma. Po začetnem obdobju, ko je aktivnosti organiziral MIZŠ – DID, je skladno z namenom foruma nujno, da njegovo upravljanje prevzame internetna javnost. Na sestanku naj bi tako oblikovali upravni odbor, ki bi prevzel vodenje nadaljnjih aktivnosti, s čimer bi upravljanje foruma prenesli na zainteresirano internetno javnost.

Na začetku je bil predstavljen kontekst, v katerem je bil lani jeseni forum ustanovljen, in aktualne internetne problematike, ki kličejo po razpravi tudi v okviru SIF. Sledila je razprava o osnutku pravil delovanja foruma, pri čemer so udeleženci odpirali temeljna vprašanja o namenu, vlogi in ciljih Slovenskega internetnega foruma. Stališča so precej enotna glede namenov, izpostavljeni pa so bili različni pogledi na interno organizacijo foruma. Dilema je, ali ga zapeljati v smeri formalizacije ali popolne neformalnosti, ali vzpostaviti članstvo ali je primeren le termin sodelujoči v aktivnostih. Praktično vsi udeleženci sestanka so menili, da so ključne za uspeh foruma dobro izbrane tematike in kvaliteta razprav ter vpliv rezultatov dela SIF na različne deležnike – predvsem pa na uradna stališča Republike Slovenije.

Skozi razpravo je bil v duhu navedenih razmišljanj popravljen osnutek pravil delovanja foruma in sklenjeno je bilo, da se prenovljena verzija pošlje v dodatno usklajevanje z internetno javnostjo. Iniciativo za nadaljnje postopke prevzamejo udeleženci sestanka, ki predvidoma konec junija / začetek julija organizirajo nov sestanek, s katerim bo upravljanje SIF preneseno na zainteresirano internetno javnost.

Kompromisna verzija osnutka pravil delovanja foruma:

Pravila Slovenskega internetnega foruma – 9. 6. 2014

O nadaljnjih aktivnostih bo obveščanje potekalo preko portala sif.si in twitter računa @SInternet_Forum.